Skip to content

Sodna praksa

Sodna praksa je sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustavodajalca), bodisi slovenskega bodisi evropskega. Ustava in zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi, evropska zakonodaja, zato predstavljajo t. i. primaren vir prava. To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni. Namen sodišč je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago.

Sodna praksa ni zavezujoča

V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.

Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Posamezen sodnik mora namreč v specifičnih in konkretnih primerih “ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste,” njihovo dejansko stanje pa je v praksi tudi sicer le redko ponovljivo. Prav tako ne more biti absolutna obravnava pravnih vprašanj v odločbah, saj najpogosteje izhaja iz analize omejenega niza argumentov, kot so jih predstavile stranke v (z različnimi okoliščinami omejenem) konkretnem postopku.

Tehtni in prepričljivi argumenti, ki jih sodišče uporabi pri svojem odločanju, so lahko povsem uporabni v podobnih primerih. Namen baz sodne prakse (in sodne prakse same kot take) je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije. Zato lahko rečemo, da primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.

Sodstvo skrbi za poenoteno uporabo prava

Z delitvijo vej oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, se pristojnost za poenoteno uporabo prava nahaja na strani samega sodstva. Sodnik pri svojem delu ni zakonodajalčev subsumpcijski avtomat. Sodni proces od sodnikov zahteva temeljito preučitev dejanskega stanja ob upoštevanju navedb obeh strani, ugotovitev katero pravo morajo uporabiti v tem primeru (iura novit curia!), predvsem pa vrednostno tehtanje v primerih nedoločnosti ali nejasnosti primarnih norm.

Sodni postopek tako omogoča objektivnejše ugotavljanje dejanskega stanja in upoštevanja dokaznih standardov, kot pa ga lahko zagotavljajo druge metode odločanja, sistem pravnih sredstev pa zagotavlja visoko stopnjo kakovosti odločitev.

Poznavanje ustreznih pravnih virov, predvsem pa sodne prakse lahko proces ugotavljanja prava močno olajša.

Vir: sodisce.si.

  • Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
  • Utemeljeni so tako pritožbeni ugovori, da je tožnik že v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe predlagal postavitev izvedenca, torej je predlagal izvedbo dokaza, s katerim bi dokazal, da je naložen inšpekcijski ukrep nesorazmeren, saj bo posegel v gradbeno in ekonomsko substanco legalnega dela objekta, z odstranitvijo delov zgradbe, opisanih v izpodbijani odločbi, se bo namreč preostanek zgradbe zrušil, kar pa predstavlja nepopravljivo škodo. Tožnik je predlagal postavitev izvedenca in pojasnil, kaj bi z njim dokazoval, Upravno sodišče pa se do tega dokaznega predloga ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj je (morda) štelo, da se do tega predloga ni […]
  • Tožeča stranka ne more uspeti s svojimi trditvami, da je izpolnjen pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve (izključitev družbenika iz družbe), ker bi bila sicer izpolnitev njene terjatve v primeru začetka stečajnega postopka nad družbo onemogočena in bo njena zahteva za sodno varstvo izgubila pomen. Zmanjšanje vrednosti premoženja predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena. Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da dolžniku […]
  • Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi zatrjevane poškodbe utrpela v prometni nesreči. Izvedenec cestnoprometne stroke in izvedenec travmatolog sta ugotovila, da tožnica ni utrpela poškodb, ki jih zatrjuje. Dokazala pa je, da je prišlo do trka v prometni nesreči, vendar ta trk ni povzročil tožničine škode. Nekaj ur trajajoča bolečina pa ne pomeni pravnorelevantne škode.
  • V obravnavani zadevi pritožnik zahteva izdajo začasne odredbe, po kateri bi bila tožena stranka pritožniku dolžna dopustiti obiskovanje šole ter zagotavljati izvajanje izobraževanja in ocenjevanja znanja po določbah ZOsn in potrjenem šolskem programu brez izpolnjevanja in preverjanja pogoja PCT, ki ga je Vlada RS določila v Odloku 174/21. Navedeni Odlok je prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka 22/2022, ki pa samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje pritožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja. Glede na navedeno pritožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, […]
  • Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.
  • Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
  • Tožena stranka je na podlagi 236.a člena ZPP predložila pisno izjavo priče. V skladu s šestim odstavkom tega člena je v diskreciji sodišča prve stopnje odločitev, ali bo pričo zaslišalo ali bo namesto tega le prebralo njeno pisno izjavo. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pritožničino stališče, da s predložitvijo pisne izjave te […]
  • Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede […]
  • Predsednik dr. Matej Accetto se je odzval na povabilo Varuha človekovih pravic Petra Svetine in se je danes, 10. avgusta, srečal z njim in s predsednico Računskega sodišča Jano Ahčin. Govorili so o položaju in sodelovanju institucij, ki jih vodijo,
  • Številka: Su-I-10/20-32 Datum: 30. 5. 2022 Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 11. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) na 5. upravni seji Ustavnega sodišča z dne 30. 5. 2022 sprejelo
  • Ustavno sodišče je v postopku, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije, z delno odločbo odločilo o ustavnosti sedmega in osmega odstavka 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki določata prepoved hkratnega opravljanja dela policista ter izvajanje funkcije
  • Na povabilo predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Mateja Accetta je v ponedeljek, 18. julija 2022, Ustavno sodišče obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Spoznavno srečanje je bilo namenjeno seznanitvi predsednika Vlade z delom Ustavnega sodišča in z
  • Ustavno sodišče je na pobudo več pobudnikov odločalo o ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Skladnost Uredbe z Ustavo in zakoni je presojalo z vidika zatrjevane kršitve zahteve po zagotovitvi učinkovitega sodelovanja javnosti v postopku
  • Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnice zoper odločitve sodišč o zavrženju njene tožbe zaradi nepristojnosti sodišča Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb v tožbi in ugovora mednarodne pristojnosti, ki ga ni vročalo pritožnici, ugotovilo, da
  • Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč o zavrženju ponovnega predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Sodišča so navedeni predlog zavrgla kot prepoznega, ker naj bi bil vložen po poteku zakonsko določenega petnajstdnevnega roka iz
  • Številka: U-I-486/20-20 Up-572/18-42 U-I-91/21-26 Up-675/19-39 Datum: 23. 6. 2022   Na podlagi prvega odstavka 30. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) izdaja Ustavno sodišče naslednje TISKOVNO SPOROČILO Presojani ureditvi zakonske zveze in
  • Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika zoper sodbo Upravnega sodišča. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnega organa, ki je zavrnil zahtevo pritožnika za določitev denarne odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izbrisa iz registra
  • Ustavno sodišče je na podlagi zahteve Občine Trbovlje odločalo o ustavnosti 13. člena Zakona o financiranju občin. Izpodbijana določba ureja formulo, s katero se ugotavlja primerna poraba posamezne občine za posamezno proračunsko leto. Zakonodajalec je določil formulo, s katero je
%d bloggers like this: