Skip to content

Prelomna sodba Vrhovnega sodišča: sovražni govor je kaznivo dejanje

Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev. Prepoved razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, je namenjena zavarovanju vrednote mirnega sobivanja v državni skupnosti.

Temeljna pravna dobrina, ki se varuje s tem kaznivim dejanjem je javni red in mir, pa tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen in je, kot je večkrat zapisalo Ustavno sodišče, v središču ustavnega reda Republike Slovenije. Pomemben cilj uzakonitve tega kaznivega dejanja je preprečiti na predsodkih temelječo diskriminacijo deprivilegiranih, ranljivih družbenih skupin.  

Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika razlaga tako, da  v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. Besedno zvezo, ki se nanaša na način storitve, s katerim se lahko ogrozi ali moti javni red in mir, pa je treba razlagati tako, da ni nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine. Sodišče mora v okviru opisa dejanja, na podlagi okoliščin obravnavanega življenjskega primera presoditi, ali je bilo storilčevo ravnanje sposobno pripeljati do konkretne nevarnosti. Pri tem samo abstraktna nevarnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru ne zadošča.  

V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, je sodišče prve stopnje izreklo obsodilno sodbo, višje sodišče pa je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe. V konkretni kazenski zadevi beseda grožnja ni bila izrecno uporabljena, vendar zapis, sicer eden od številnih v tistem času objavljenih na določenem spletnem portalu, ki s svojo vsebino napotuje na uporabo eksploziva in strelnega orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi (cigani), po vsebini pomeni grožnjo per se. Glede na to, da je romski skupnosti že ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo, obdolženčev predlog za rešitev “problema” vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, tako da ni potrebno, da bi bil izpolnjen še dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru. Vrhovno sodišče je zato vloženi zahtevi za varstvo ugodilo in ugotovilo, da je bila s sodbo sodišče druge stopnje kršena določba prvega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 1. točko 372. člena Zakona o kazenskem postopku.

Na Ministrstvu za pravosodje so pozdravili odločitev Vrhovnega sodišča glede sankcioniranja ravnanj z znaki sovražnega govora in poudarili, da se zavedajo vedno večje problematike sovražnega govora, saj ima izjemno negativen vpliv na družbo in družben diskurz. Ob temo so še dodali, da so pristojna telesa Sveta Evrope podala stališče, da imamo v Sloveniji težave z razumevanjem pravne tematike, ki se nanaša na sovražni govor in težave z družbenim odzivom na pojav širjenje sovraštva. S to odločitvijo sodna praksa odpravlja ozko tolmačenje Vrhovnega državnega tožilstva 297. člena KZ-1, kar je prvi korak k temu, da se bo sodna praksa lažje izoblikovala.

Gre, torej, za prelomno odločitev v pravem pomenu besede in utemeljeno lahko pričakujemo ostrejše sankcioniranje sovražnega govora. Vendar pa – razumeti moramo, da se vsaka sprememba zgodi najprej “v glavah ljudi”. Do kdaj bomo, torej, pasivno sprejemali sovražne zapise na spletnih omrežjih in forumih? Kako dolgo bomo oklevali, preden bomo naredili konec demagoškemu nastopanju politikov, ki ima pogosto vse elemente sovražnega govora? Do kdaj se bomo slepili, da je sovraštvo upravičen odziv do drugače mislečih?

Več: sodisce.si; Ministrstvo za pravosodje.

NG View All

©2014-2021 Nautilex.Info—Pravo, povezano § Law, connected.

%d bloggers like this: